Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

I will only truly have left this school when none here are loyal to me. Help will always be given at Hogwarts to those who will ask for it.
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovRegistriraj sePrijava



Trenutno še ni nobenega dogodka.



Gryffindor: 0
Slytherin: 0
Hufflepuff: 0
Ravenclaw:0




Mesec: September
Vreme: vetrovno, rahlo oblačno
Temperatura: 15 stopinj






Albus Percival Wulfric Brian Dumbledore - headmaster
Minerva McGonagall - headmistress




Zasnova foruma in ideja je last
Albusa Dumbledorja. Forum je prav tako vsebinsko uredil.

Prosimo, da vsebine foruma in grafiko ne kopirate, saj je bilo v to vloženo veliko dela.


Naša pasica:

Prijatelji:



Share | 
 

 Pier

Go down 
AvtorSporočilo
Albus P.W.B. Dumbledore
Admin
Admin
avatar

Število prispevkov : 175
Join date : 03/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Pier    Sob Avg 04, 2012 8:43 am

Ob jezeru je manjši lesen pomol s katerega v vročih dneh učenci tudi skačejo v jezero. Med ne tako vročimi dnevi je pomol ena izmed mirnejših točk v okolici Bradavičarke, primerna za razmišljanja, učenje, pa tudi za osebne pogovore in dvoboje...

_________________
[You must be registered and logged in to see this image.]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://hogwartsacademy.slovenianforum.com
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Tor Avg 14, 2012 6:06 am

for Vanity ;3

    Njeno pero je polzelo po umazano rumenem pergamentu in za sabo puščalo sledove, ki so se po njeni želji oblikovale v črke, kasneje besede in nato povedi. Esej, ki ga je mogla napisati je najprej skrbno premislila, kot vedno zdaj pa je njeno pisalo prehitevalo njene misli. Votli tulec je pomočila z posodico črnila, a ko jo je ponesla nazaj, do mesta, kjer je nehala s pisanjem, a ne poti so z peresa padle tri kapljice. Na mestih, kjer so se dotaknile papirja so naredile packo in tako uničile preglednost zapisanih besed. Rhaenys je zavzdihnila in se naslonila na naslonjalo sedeža. Pero je postavila v skodelico ter se zastrmela v uničen papir. Odlično! Je sarkastično pomislila in zmajala z glavo. Packe je hotela počistiti z kosom blaga, a je naredila samo še večjo zmešnjavo. List je nazadnje zmečkala in vrgla v koš, ter čez trenutek razmišljanja vzela novega. Pero je spet vzela v roke in ponovno načečkala iste besede kot prej. Potegnila je še zadnjo črto in stvar dokončala s piko. S pogledom je preletela tri liste popisane od začetka do konca z dovolj lepo pisavo, da njena lastnica res ne bi potrebovala lepopisnih ur. Počakala je, da se je črnilo posušilo in liste po vrsti položila v torbo. Temeljito je pospravila svojo pisalno mizo ter odmaknila stol od nje. Ko so noge sedeža podrsale po starem parketu se je zaslišal rezek zvok, podoben drsenju nohtov po šolski tabli. Rhae je ošinila uro, ki je kazala lenih pol pet. Večina akademije je bila že v varnem zavetju mrzlih sten, medtem ko se je zunaj še bolj pooblačilo. Glede na vreme je bilo čisto možno, da bo nebo na Zemljo spustilo nekaj kapljic. Haven je stopila do okna in opazovala tiho poplesovanje krošenj v vetru in ko steklo ni več oviralo zvoka je zaslišala šelestenje listja. Globoko je vdihnila svež zrak, ki so ga prinesle sapice vetra. Vonji dima, gnilih jabolk in postane jezerske vode so zbodli njen občutljivi vonj in kar naenkrat se je zavedala, da je pograbila jakno in že je ni bilo več v sobi.

    Odrinila je vrata in stopila na mehko travo. Njeni čevlji so se pogreznile v rahlo vlažno zemljo in močneje se je ovila v usnjeno jakno, ko je vanjo pihnil mrzel puh vetra in ji razmršil lase. Za silo si jih je popravila, a vseeno je vsake toliko segla po posameznih pramenih in jih postavila na svoje mesto, kjer pa niso dolgo zdržali zahvaljujoč vetru. Počasi si je utirala pot do jezera in ko je končno prispela je s previdnimi koraki stopila na lesene deske pomola. Nazadnje se je ustavila na koncu in se zazrla v valujočo vodo pod sabo. Opazovala je svoj odsev, ki je migetal zaradi nemirnosti gladine. Zaradi pihanja vetra si je kmalu spela lase v trden čop in sedla na konec pomola. Voda je vsake toliko pljusknila po njenih nogah, a za čuda je to ni motilo. Tišina – poleg pljuskanja vode in nadležnega hihitanja nekih deklet ob jezeru – jo je pomirjala kot mamina uspavanka pred trinajstimi leti. Za trenutek je zaprla oči in medtem ko so jo zajeli spomini ni opazila postave, ki se je približevala. Šele, ko so bili koraki dovolj blizu je dvignila pogled.
Nazaj na vrh Go down
Vanity Mattew Travis Wild
Gryffindor
Gryffindor
avatar

Število prispevkov : 99
Join date : 04/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Tor Avg 14, 2012 6:46 am

    Lenobno se je sprehajal po parku, za njim pa tri dekleta iz drugih letnikov. Same si ne bi nikoli upale niti pogledati ga, zdaj pa so v treh hodile za njim in se hihitale. Vanity je bil takšnih izpadov precej vajen, še posebej izpadov mlajših letnikov. Veter mu je ponovno zapihal obraz in za sabo je zaslišal tri vesele, a sramežljive vzklike. Očitno jim je veter dvignil krila. A Vanity se ni ozrl - čeprav bi se v družbi prijateljev. V družbi prijateljev. Si je poudaril v mislih, sklonil glavo in se zmajajoč nasmehnil. Spet je ponovno zapihalo, tokrat še mrzleje, ravno v času, ko so prišli - Vanity s tremi zasledovalkami - mimo grajskih vrat. Gryffindomec je opazil drobno postavo, ki je bila že daleč, na poti proti jezeru, ali, hiši čolnev. Pogledal je v nebo. Kam pa misli iti? Bližali so se črni oblaki. Nevihta. Vanity se je ustavil in si začel grizljati ustnico, gledajoč za izginulo postavo. Zaslišal je oddaljeno hihitanje in brezbrižno se je ozrl. Dekleta so odhajala notri. Vanity je dvignil roko in jim pomahal:''Še drugič, dekleta!'' Ampak ni videl njihovega odziva, le hitro se je obrnil in kot blisk spustil po poti proti čolnom.

    Odrinil je težka vrata. Za njim so se počasi zaprla, skoraj brez trušča, a tu tako ali tako ničesar ni bilo slišati. Voda je bila že precej razbukrana, pljuskala je ob čolne in edini pomol tam. Vanity je stopil naprej in naprej in naprej. Zagledal je tisto postavo. ''Oprosti?'' Se je odkašljal, a zgledalo je, da ga ni slišala. Pogumno se je približal, se sklonil in se dotaknil rame te osebe. ''Oprosti.'' Je znova poskusil. Tokrat je dekle dvignilo pogled. ''Vem, da tu uživaš. Tišina in vse. Ampak bliža se...'' Naredil je premor, gledajoč v njene oči. Vedel je, kako je, če rabiš malo miru. ''Pozabi.'' Usedel se je poleg nje, si sezul čevlje in nogavice ter zavihal hlače. Noge je spustil v vodo, val pa se ni obotavljal, temveč je takoj pljusknil vanje. Vanity je nemo gledal vodo in si grizel ustnico.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Tor Avg 14, 2012 8:13 am

    Ob dotiku se je rahlo zdrznila. Ni šlo samo zato, da ga ni pričakovala – telesnih stikov s svojimi vrstniki (v bistvu z nobenim človekom) ni imeli ravno pogosto. S povzdignjeno obrvjo se je zastrmela v njegove čokoladno rjave oči, pričakujoč nadaljnje besede. In dobila je »Bliža se … Pozabi!« Presenečeno ga je premerila in nazadnje skomignila z rameni, čeprav je vedela, da ji bodo besede še nekaj časa hodile po glavi, a vseeno se ji je zdelo bedno, da bi vprašala, ko pa ji ni hotel povedati. Če bi bilo pomembno bi dokončal poved … kajne? Misel je poskušala potisniti nekam na stran, jo zapreti v predalček v mislih in pustiti tam, a zaradi tišine je ni mogla odmisliti. Opazovala ga je, ko je sedel, si sezul čevlje in noge namočil v vodo. Sama se ni mudila z tem, saj je imela v žepu palico in urok za suhoto je poznala tako dobro kot hrbtno stran svoje dlani. Rahlo je brcnila v enega od valov, da je za sabo pustil nekaj kapljic, ki so se za trenutek zableščale kot diamanti. Pogled ji je spet šinil k fantu in enostavno mogla je odpreti usta. »Rhaenys Haven Caverly, če te je zanimalo.« se je predstavila ter se nekoliko nerodno nasmehnila. Ta trenutek bi dala vse za sestrino družabnost. Takšni pogovori ji nikoli niso ležali. Še vedno ji ni bilo jasno, kaj naj bi prihajalo in počasi ji je šla nevednost na živce. Na nos ji je priletela kapljica in ozrla se je proti oblačnemu nebu. Nevihta, je v mislih dokončala njegov stavek, ko je preku neba udarila strela in je svetloba nebo razklala na pol, ter osvetlila njuna obličja. Ob grmenju se je nebo dokončno razjokalo in na niju so se usipale kaplje dežja. Slišala je zakričati nekaj deklet, ki so stekle v suhe sobane šole, da jim voda ne bi uničila ličil. Skoraj bi zavila z očmi, a je namesto tega iz žepa potegnila palico. »Motifendo« je zamrmrala in s palico zamahnila nad sabo in Gryffindomcem. Dež se je tako razblinil tik preden je padel nanju. Pogled je spet usmerila v rjavolasca v pričakovanju na odziv. No, to je bila nevednost v kateri je uživala.
Nazaj na vrh Go down
Vanity Mattew Travis Wild
Gryffindor
Gryffindor
avatar

Število prispevkov : 99
Join date : 04/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Tor Avg 14, 2012 8:25 pm

    Vanity je iz svojega stanja zabuljenosti v valove moteno pogledal dekle. Šele takrat je opazil njene kljub čopu nežne poteze, oči obkrožene z svinčnikom in ustnice, namazane z rdečo šminko. Njen obraz je bil nenavadno gosto posut z pegami, a Vanityu se je zazdelo nekako...lušno. Na njen nerodni nasmeh so se pregnale vse njegove misli, ki so se tiščale v skuštrani rjavolasi glavi in veselo se je nasmehnil:''Vanity Mattew Travis Wild, 7.letnik, in iz Gryffindoma.'' Podal ji je roko in jo - kakor je bila njegova navada - pogledal v oči. Bile so hladne modre oči, čisto drugačne od njegovih zmeraj veselih, toplih čokoladno-rjavih oči. Ko je njeno roko začutil v njegovi, mu je postalo šele domače. Njena roka je bila pravo nasprotje njenih oči. Bila je topla in majhna, nežna, nasproti njegovi fantovski roki, ki je sicer tudi bila topla in nežna, a še vedno fantovska. Z očmi se je preselil na njene rdečkaste lase in nasmehnil se je. Nežno se je dotaknil njenih las in šel z prsti skozi. Bile so razčesane, tako da ni bilo nerodnosti ali problemov. ''Rdeča je moja najljubša. Barva ognja, ki pa je moja osebnost.'' Po teh besedah je z glavo še vedno gledal v smer las, a oči so se ponovno premaknile na njene.
    Nenaden izbruh nevihte ga je stresel in hitro je odmaknil roko in pogled usmeril v jezno nebo. ''In prejle sem hotel reči, da se bliža nevihta.'' Zdaj je bil resen in gledal v nebo. Nikoli ni maral neviht, čeprav je deževje oboževal. In strele. A vse to skupaj mu ni bila znana kombinacija. Nekaj deklet je zapiskalo in Vanity je stisnil zobe. Trenutek za tem je zaslišal tresk vrat, usul se je dež, a on je ostal suh. Seveda sprva ni razumel, a je kasneje le sproščeno pogledal Rhaenys in se ji hvaležno nasmehnil. ''Niti pomislil ne bi na tale urok.'' Tako sta lahko ostala tam, kljub nevihti in noge močila v razburkano jezero. Tišina je polagoma ponovno legla nanju, saj se je zdelo, da Rhaenys ni precej zgovorna. Vanity je zagrizel v ustnico in izustnil:''Tvoje ime mi je tuje. Je mogoče, da prihajaš s kod drugod?''



((glede opisa: ravnal sem se po sliki. sicer pa mi oprosti ker kot fant nimam rauno najbol smisla za ličenje))
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Sre Avg 15, 2012 2:16 am

    Ko je opazila, da se njegov pogled počasi pomika proti njej, se je obrnila proti sredini jezera in se zazrla nekam v daljavo. Redka meglica se je dvigala nad jezerom in lovila dežne kapljice, ki so se odbijale od gladine. V glavi ji je divjal vihar misli, na katere je poskušala najti odgovor medte, ko si je grizljala ustnico. Le kaj gleda? Se je vprašala, ko je s kotičkom očesa videla, da ko opazuje. In še pomembneje, mu je všeč kar vidi? Nekje globoko je v sebi je Rhaenys hrepenela po odobravanju, družbi in zabavi, a tega ne bi nikoli priznala. Njena premišljenost jo je delala močno, ali pa se je njen samo zdelo tako, toda tega ni hotela izgubiti. »Šesti letnik, Drznvraan.« je še dodala in mu segla v roko. Dotik se ji je zdel domač, preprost, popolnoma vsakdanji. Občutek, ki ga Rhae ni čutila … no, skoraj nikoli. Ni ji preostalo drugega, kot da ga pogleda v oči. Videla je nasmešek, ki se je skrival za njegovimi čokoladno rjavimi; nasmešek, ki ga sama nikdar ni znala prikazati. Medtem pa se je v njenih ledeno modrih šarenicah zrcalila neke vrste presenečenost, ki si je še sama ni znala razlagati. Po rahlem stresljaju je odmaknila roko, a ne pogleda. Še vedno mu je zrla v oči, ko se je dotaknil njenih las. Dihaj, Haven! Se je panično opomnila v mislih in mu vrnila rahel nasmešek. »Če bi lasje izražali barvo osebnosti bili moji črni ali beli.« ji je uspelo izdaviti z malce širšim nasmeškom. A njena dolgočasna, preračunljiva osebnost je namesto tega svetila iz njenih nebeško modrih oči.
    »Se mi je zdelo …« je zamomljala bolj sebi kot njemu. Spet se je z očmi preselila k jezeru, ki sej zgubilo nekje v daljavi. Rhaenys je natančno vedela kako veliko, dolgo in globoko je bilo jezero, a tančica megle ji je zabrisala razgled in tega ni mogla potrditi. »Ne bi bil edini.« je dejala in pomignila k vpijočim dekletom, ki so opazovale okolico skozi okno. Zavzdihnila je, nato pa se je nanju zgrnila tišina. Besede enostavno niso prišle na plano, ne glede nato, koliko si je dala misliti o tem kaj naj reče. Pred je premlela besede je že zaslišala vprašanje. »Pravzaprav sem z Irske, mama je devet mesece odkar je zanosila brala neko knjigo in me poimenovala po glavni junakinji.« je pojasnila. Svojega imena nikoli ni ravno oboževala, toda čez čas opustila misel, da bi ga spremenila. Ošinila ga je s pogledom. »Tudi Vanity ni najbolj običajno ime, kajne?« je dejala, čeprav ni vedela kako naj bi na to odgovoril. Najraje bi se udarila po čelu, kako si je drznila ziniti nekaj takšnega. Too late …
Nazaj na vrh Go down
Vanity Mattew Travis Wild
Gryffindor
Gryffindor
avatar

Število prispevkov : 99
Join date : 04/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Sre Avg 15, 2012 8:49 am

((ok. odloču sm se da si bom s tabo večkrat pisu. dobr pišeš ušeč mi je XD))

    Zdelo se mu je, da se vztrajno izmika kontaktu. Vedel je, kako je biti drznvraanec. Sam je imel najboljšega prijatelja od tam, kaj ne bi vedel. S Samom sta tiščala skupaj kot rit in srajca in pri vseh šestih letih se je marsikaj naučil o drznvraancih. Na primer to, da niso družabni, ne znajo načeti pogovora ali pa ga nadaljevati, in da niso bog ve kaj komunikativni. Bile so izjeme, seveda, kot njegov najboljši prijatelj Sam Sung. Ampak on je bil velika izjema. Na hitro je ošinil jezero, kot se je vztrajno izmikala njegovemu pogledu Rhaenys. Nato je oči spet prilepil nanjo in jo opazoval, kakšno minuto ali dve v tišini. Zdelo se mu je, da je precej živčna. Dobro je vedel, kaj pomeni grizljanje ustnic. Nekakšen strah, neprepričanje, živčnost. To je delal tudi sam. A ne takrat. Rahlo se je nasmehnil, da bi pokazal, da je z njim lahko zelo sproščena. Upal je, da je nasmeh videla. V tem trenutku se mu je zdelo, da jo lahko bere kot odprto knjigo. Videl jo je že po hodnikih. Zdela se je močna osebnost, a ko jo je gledal tukaj, se mu je zdelo, da je na robu prepada. Da rabi roko. Da rabi osebo, ki bo z njo. Zdela se mu je osamljena, zapuščena in zdelo se mu je, da ji tudi prijateljev ter ljubezni primankuje. Namreč, ni mu ušel njen tresljaj, ko se jo je dotaknil. Na njeno dodatno predstavitev je prikimal. ''Najboljšega prijatelja imam iz ravenclawa. Sam Sung, prav tako 6.letnik.'' Se ji je prijazno nasmehnil, nagnil glavo in zaprl oči za delček več kot sekundo. Ko jih je nazaj odprl, se je zazrl točno v njene sinje oči, ki so izražale začudenost, ali boljše, presenečenost.
    ''Črno ali belo? Eh ne, tvoja barva las je prečudovita in še pristaja ti. Prepričan sem, da znaš biti tudi zelo zabavna in ognjevita.'' Z navihanim nasmeškom ji je pomežiknil in se ozrl nazaj na jezero, roko pa povlekel k sebi. Med njiju je legla tišina, dokler ni Rhaenys pokomentirala:''Ne bi bil edini.'' Vanity se je obrnil in ujel dekleta na oknu, gledajoč okolico in se zasmejal. ''Verjetno res ne. Ličila si pa že ne smejo zmočiti, kajne? Dekleta. Čeprav tudi ti nosiš ličila. Zakaj? Dekleta ste veliko lepša naravna.'' Zvezdaje jo je pogledal z nagnjeno glavo in potrpežljivo čakal na odgovor.
    ''Zanimivo! Ime imaš po glavni junakinji iz knjige. Obožujem knjige, če še nisem omenil, s tvojo mamo bi se odlično ujela.'' Je še dodal in se zasmejal. ''Poleg tega pa tudi Vanity ni običajno ime, ne. Vanity Mattew Travis pravzaprav je kar moje celo ime čudno, kajne?'' Kislo se ji je nasmehnil. ''Ampak zelo mi je všeč. Veš zakaj? Ker me naredi posebnega! In tudi ti izstopaš s svojim imenom.'' Začutil je rahel piš vetra. Slekel si je jopo in skrbno oblekel Rhaenys. ''Pridi, vem, kako se bova drugače ogrela, pa čeprav brez tega tvojega ščita pred dežjem.'' Potegnil je palico ven in zamahnil, ščit pa se je sesul v nič. Nanju je brez pomisleka planil dež, a Vanity se je nasmehnil, vstal in se zavrtel na mestu. Ko se je ustavil, je podal roko Rhaenys:''Pridi, vabim te na ples v dežju. Prikličiva vzdušje poletja. Poznam pravo pesem. Jaz lahko pojem.'' Njegove oči so se iskrivo vžgale in nasmeh je kar rajal na njegovem že zdavnaj mokrem obrazu. Dež je udrihal po njiju, Vanity je bil že moker, a se ni menil. V srcu je čutil toploto in to je grelo njegovo celotno telo, oči in nasmešek. Čeprav je le sekundo čakal na njeno roko, se mu je zdela večnost. Videl je njene prestrašene oči, ki so si ga ogledovale, vendar je vedel, da tudi včasih še tako tiha in mirna duša rabi zabavo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Čet Avg 16, 2012 8:24 am

    Le zakaj še vedno sedi tukaj in se ukvarja z mano? Je Rhaenys spreletelo nerešeno vprašanje. Dolgočasno dekle, za katero se je imela sama, ne bi smela zanimati Gryffindorca, kot je bil Vanity. Vedela je, kako je biti Gryffindorec. Njena mama je bila v svojih letih članica rdečega doma in po svojih lastnostih je bila sama poosebitev tega doma. Pogum, kot eden glavnih lastnosti, je pri njih presegel mero, kar je pomenilo, da si je večina upala tudi prekršiti šolska pravila. In to običajno brez hujših posledic. Kar je Rhae nekako občudovala. Potem je bila tukaj prijaznost, družabnost, komutativnost in potrpežljivost. Haven je vedno presenetilo, kako so se razlikovali od Drznvraancev, vsaj v sposobnostih, ki so jih oblikovale v dobre sogovornike in prijatelje. Kavalirstvo - ki so ga prikazovali predvsem fantje – odločnost, trma, vztrajnost , ki so jih bili deležni le redki člani modrega doma. Bile so izjeme, kot v vseh domovih, a rjavolasec se do zdaj ni izkazal za eno od teh. Nasprotja se privlačijo, kajne? Opazila je nasmešek, ki ji je jasno dokazoval, da se ob njem lahko odpre, se sprosti in je takšna kot je. Za to mu je bila res hvaležna in modra je res malce pripomoglo k temu, da ni bila več tako živčna.
    Sam-a je nekajkrat videla v dnevni sobi, a po imenu ga je poznala samo, zato ker je že od kar je prišla na akademijo vedela imena vseh, ki so si lahko ponosno rekli 'Ravenclawci'. Zaželela si je, da bi lahko rekla, da je njena najboljša prijateljica v Gryffidoru, a problem je bil v tem, da je ni imela. Dolgočasno dekle s katerim se nihče noče družiti … razen Vanitya, očitno.
    Lahko bi se sarkastično zasmejala, saj je bila do sebe tako kritična, da se z njim glede barve las ne bi mogla strinjati. A ko je tako sedela tukaj, bi skoraj lahko dejala, da ima prav. Malce se je že sprostila, glede na začetek, a vseeno se ni mogla znebiti ponavljanja vsake besede najprej v mislih in jih šele nato izreči na glas. Ujela je njegov pomežik in rahlo zardela. Jaz ne bi bila tako prepričana. Je pomislila, a se v odgovor raje hvaležno nasmehnila. Vsake toliko je bilo lepo slišati, da nekdo verjame v tvoje družabne sposobnosti, tudi če sam misliš, da jih nimaš.
    Resno? Ravno danes, si se morala namazati? Danes? Prekleto dobro znaš izbirati čas, Rhaenys, resno! Se je v mislih jezila nase, ter pogledovala k dekletom, da bi se domislila odgovora. »Vsak ima nekaj stvari, ki bi jih rad skril in nekaj, ki bi jih rad poudaril. Ličila k temu pripomorejo, če jih, seveda znaš uporabljati.« je odvrnila, prvič zares zadovoljna s svojim odgovorom.
    Njen nežen smeh je prekinil tišino, ki je za nekaj stotin padal nanju po njegovem stavku: 'Obožujem knjige, če še nisem omenil s tvojo mamo bi se odlično razumela.' »Prepričana sem, da bi se, tudi če ne bi imel rad knjig. Tudi ona je hodila v Gryffindor.« je rekla še vedno z nasmehom na obrazu. Njegova teorija o imenih se ji je zdela nadvse zanimiva. Prikimala je v znak strinjanja. V mlajših letih, je presneto sovražila svoje ime in se je vedno predstavila kot Haven, a kasneje ji je počasi priraslo k srcu. Ob hladnem pišu vetra je rahlo vzdrgetala, a kmalu za tem na sebi začutila Vanity jopo. Hvaležno se je ovila vanjo in dvignila pogled v katerem se je zrcalila presenečenost. Povzdignila je obrv. Ni vedela kaj Gryffidorec namerava, a bila je zelo skeptična. Nikoli ne veš kaj se plete po njegovi glavi. Naenkrat je na sebi začutila kapljice. Počasi so ji močile lase, ki so počivali v tesnem čopu in pronicale skozi Vanityiovo jopico. Tekle so po njenem obrazu kot majhni potočki in v nekaj primerih izgledale kot solze, a da niso je dokazoval njen nasmešek. Še bolj začudeno ga je pogledala, ko je končno spregledala njegov namen. Za trenutek je premislila. Spolzka tla pomola niso bila ravno najbolj primerna za ples, a tokrat se je odločila, da tvega. Vsaj plesati je znala, zahvaljujoč njeni sestri, ki jo je s sabo zvlekla na enega od tečajev. Prijela je njegovo roko in vstala. Za nekaj trenutkov se mu je zazrla v oči, malce nejeverno, a predvsem v upanju, da bo opazil tisti majhen nasmešek, iskrico, ki jo je sam tako dobro skrival nekje za očmi. »Katero pesem?« je vprašala ter zamežikala, da ji kaplje dežja ne bi padle v oči. Karkoli je misli, ko jo je povabil na ples, uspelo mu jo je omehčati. In sprotiti, kar se ne zgodi tako pogosto.



{Glej kdo se oglaša. Dobro pisanje, njah, a si že kdaj prebral svoje poste?! :3 + hvala & tud jaz bi z veseljem še kdaj pisala s tabo xD}
Nazaj na vrh Go down
Vanity Mattew Travis Wild
Gryffindor
Gryffindor
avatar

Število prispevkov : 99
Join date : 04/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Čet Avg 16, 2012 9:08 pm

    Vanity je nežno pokimal. ''Stvari, ki bi jih rad skril, kaj? S čim bi mene namazala po obrazu?Kaj bi moral jaz skriti?'' Se je zasmejal in si otipal obraz. ''Ampak, ko sva že pri tem, upam, da imaš vodoodporna ličila, sicer boš na dežju zgledala kot dekle, ki je jokala z ličili na sebi. Saj veš, kako rečete? Razpacka se.'' Ji je nagajivo prišepnil in se zarežal. Nekaj časa tiste tišine je prekinil njen nežen smeh. Vanity se je sunkovito obrnil k njej. Tako nežnega smeha pa še ne. Celo njen smeh je razkrival, kako nežna duša je. Stavil je, da obožuje rože in podobne stvari. Saj ni rekel, da ni slišal že veliko smehov - ker jih je, dekliških ogromno, vendar se mu je ta vtisnil globoko v spomin. Vanity se je šele čez čas zavedal, da kar gleda in gleda vanjo, zato je svojo zabuljenost omehčal z nasmehom. Ko sta začela pogovor o njeni mami, Vanity ni pričakoval kaj takega. ''Res? Veš kaj, mlada dama, kaj več mi boš morala povedati o svoji družini. Caverly, si rekla?'' Prikimal je in za trenutek si je na obraz nadel zamišljen izraz, ki mu ponavadi pride prav takrat, ko razmišlja. ''Če bi za vas slišal, bi se spomnil. Fotografski spomin imam, če veš kaj to pomeni. Kar pa ne dvomim, da.'' Se ji je ponovno nasmehnil. Po njegovi teoriji - ki se mu je samemu sebi zdela trapasta in preveč pozitivno nabita - je prikimala. Malce je dvignil obrvi, a se je naslednjo sekundo spet sproščeno namestil. Zdaj je ona pripomgola h njegovemu boljšemu počutju. To ji bo pa moral odplačati. In ji je tudi mislil, takoj naslednjo sekundo, ko jo je povabil na ples. Pravzaprav si je lahko kar predstavljal njiju dveh. Na koncu pomola sredi nevihte, bilo je temno, voda je pljuskala ob pomol, ona je sedela z njegovo jopo okoli ram in ga presenečeno gledala. Presenečeno z nasmeškom. On pa je stal tik pred njo, gledal navzdol vanjo in naravnost v njene oči, se sproščeno smejal, njegove oči so kazale temperaturo njegovega telesa. Dekletu so sporočale, da se bo ogrela že samo, če se bo stisnila k njemu. Voda je pronicala navzdol po njegovi roki, ko je čakal na soplesalko. Nato je začutil njeno mrzlo roko in težo, ko je vstala. V popolnem trenutku tišine ga je pogledala v oči in Vanity se je nagajivo nasmehnil. ''Pridi. Saj nisi mislila, da bova tukaj plesala.'' Spustil je roko in se oklenil njene dlani. Zamahnil je s palico, da so mu njegove stvari - zdaj mokre - sledile. Še vedno je bil bos in njegove hlačnice so bile še vedno zavihane. Odpeljal jo je z pomola na travo, spustil stvari in znova zamahnil s palico. Začela je igrati melodijo, Vanity pa jo je nežno spustil poleg njegovih stvari. Vdihnil je in se obrnil proti njej. Nasmešek je spet zarajal na njegovem obrazu in ker sta se z eno roko že držala, je ponudil še drugo. Hotel je, da sta v istem položaju kot za naprimer čačača. ''Prepoznaš melodijo?'' Naredil je kratek premor in zagrizel v ustnico:''Summer Paradise by Simple plan? Odlično jo znam zapeti. In lahko mi pomagaš, če hočeš.'' Znova je pomežiknil. Mirno in sproščeno je začel migati po dežju, pri tem pa jo gledal v oči. Čeprav so bile nebeško hladne, so ga nekoliko privlačile.

    ''My heart is sinking
    As I'm lifting up
    Above the clouds away from you
    And I can't believe I'm leaving
    Oh I don't kno-kno-know what I'm gonna do''


    Nežno jo je zavrtel in stisnil bolj k sebi. Roke je sklenil za njenim hrbtom in še vedno gledal v njene oči. Čutil je lahko njeno napeto telo, ki se je pravzaprav z vsakim nežnim gibom sprostilo.

    ''But someday
    I will find my way back
    To where your name
    Is written in the sand.''


    Sklonil je glavo in ustnice usmeril k njenemu ušesu:''Zdaj bo refren.'' Znova je zravnal glavo in jo nagajivo pogledal ter se ji nasmehnil. Njegove roke so zdrsele prek njenih bokov navzgor, mimo pasu do njenih rok, ter sledile njenim rokam, ki so bile ovite okoli njegovega vratu. Nežno jih je razprl in jo prijel za dlan, ter med refrenom znova zavrtel, pri tem pa še sebe. Seveda jo je potegnil tudi nazaj k sebi.

    ''Cause I remember every sunset
    I remember every word you said
    We were never gonna say goodbye
    Say la-ta-ta-ta-ta

    Tell me how to get back to
    Back to summer paradise with you
    And I'll be there in a heartbeat
    Oh-oh
    I'll be there in a heartbeat
    Oh-oh''


    Spet jo je stisnil k sebi in glavo spustil, da se je z strani dotikala njene. Za nekaj sekund je zaprl oči in vdihnil vonj njenih morkih las. Roke so se spet sklenile za njenim hrbtom in iz njegovega grla je prišlo tiho petje naprej.



((oprosti ne gre mi preveč dobro xD opisovanje poz in to namreč))




Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Pet Avg 17, 2012 7:28 am

    »Nič.« je morala priznati. Ko si je takole ogledovala njegov obraz ni našla niti ene pomanjkljivosti. Pravzaprav ni našla nobene pomanjkljivosti nikjer na njem, ne telesno, ne značajsko. No, vsaj nekaj je naredila prav. Večina njenih ličil je bila vodoodpornih in tudi barvica, ki jo je uporabila danes je bila ena izmed teh. Prikimala je. »Tale se ne bodo.« je pripomnila. Ob njenem smehu se je obrnil k njej in na sebi je nekaj časa čutila pogled. Tega je opravičil z nasmeškom, ko se je obrnila proti njemu. Spet se je vprašala, že prej zastavljeno vprašanje, a še vedno ne rešeno. Kaj vidi? In še pomembneje, mu je všeč kar vidi? Zmajala je z glavo. »Verjemi mi, samo dolgočasila bi te. Čeprav jaz ne vem o tvoji popolnoma ničesar.« je odvrnila in povzdignila levo obrv. Vedno, ko jo je kaj resnično zanimalo je to naredila. Še ena bedna farsa, ki se je ni mogla znebiti. »Seveda vem. Očitno se ti bo tale dan vtisnil v spomin kaj?« je dejala ter se malce skremžila. Ni vedela, ali naj to vzame kot sebi v prid ali ne. Fotografski spomin gor ali dol, tole je bil večer, ki ga ne bo pozabila glede ne glede na vse. In ni hotela, da bi se končal, čeprav je vedela, da nič ne traja večno. Ne misli na to, ni še konec! Se je opomnila v mislih in si nadela dokaj sproščen nasmešek. »Zdaj me ne bi presenetilo več nič.« je rekla ter mu sledila po pomolu. Njeni čevlji in hlačnice do kolen so bile popolnoma premočene, a je ni motilo. Dež je tako zmočil še preostali del njenega telesa. Med potjo si je razdrla čop in pustila, da so ji mokri lasje padli na ramena. Čutila je kako se rahlo ugrezata v premočeno prst, a tudi to je ni zmotilo. Zrla je v njegove oči in se ob melodiji široko nasmehnila. Kako je vedel? Summer paradise je bila ena njenih najljubših pesmi. Zmajala je z glavo in raje pustila, da poje sam. Saj ne, da ni imela posluha, a ni imela poguma, da bi odprla usta in iz njih spustila nekaj tonov. Veliko tonov, glede na dolžino pesmi. Tudi sama mu je zrla v oči, čokoladno rjave, ki so se zdaj zdele tako domače, kot bi g poznala že vso življenje. Kako se je lahko tako sprostila? Prava oseba, prave besede. Prijela ga je za roke in čutila kako se je malce ogrela v dlani.

    ''My heart is sinking
    As I'm lifting up
    Above the clouds away from you
    And I can't believe I'm leaving
    Oh I don't kno-kno-know what I'm gonna do''

    Zavrtela se je na peti in se vrnila v njegov objem. Roke je sklenila na njegovem tilniku, da se je z robom dlani dotikala njegovih las in mu zrla v oči. Že zaradi tega ji je bilo bolj toplo in s vsakim gibom je bila bolj prepričana v naslednjega. Pustila mu je da vodi in se utopila v nežnem tonu njegovega glasu.

    ''But someday
    I will find my way back
    To where your name
    Is written in the sand.''

    Kotički ustnic so se ji upognili v nasmešek. Čutila je njegov dotik, ki je drsel po njeni hrbtenici, nato rokah in se ustavil ob njenih dlaneh. Spet se je zavrtela in pesem dopolnila s smehom. Ko se je tokrat vrnila v njegov objem ni bilo nikakršnega znaka o napetosti.

    ''Cause I remember every sunset
    I remember every word you said
    We were never gonna say goodbye
    Say la-ta-ta-ta-ta

    Tell me how to get back to
    Back to summer paradise with you
    And I'll be there in a heartbeat
    Oh-oh
    I'll be there in a heartbeat
    Oh-oh''

    Zadnja dva verza je zapela z njim, a jo je ob novi kitici premagal smeh. Ni ga preglasila, a vse skupaj je bilo tako popolno, da se je zdelo neresnično. To se dogaja v filmih. Tam fant in punca plešeta v dežju in sceno zaključita s poljubom. Na kaj takšnega ni niti hotela pomisliti. Z ušesom je podrgnila ob njegovo lice in zavohala njegovo kolonjsko. Dlani je združila za njegovim vratom in se tiho gibala v ritmu njegovega glasu. Ni slišala deklet, ki so se jima smejale z okna, za trenutek se ji je zdelo, da obstaja samo ta hip, samo ona in Vanity. In dež, ki ju je še naprej vztrajno močil, kljub temu, da bi se počasi lahko že utopila v svojih premočenih oblačilih.



{Haha, a veš, da sem misla, da boš začel pet Fearless od Taylor Swift (popolno opipe tole situacijo, še posebi iz Rhae-niga vidika xD)}
Nazaj na vrh Go down
Vanity Mattew Travis Wild
Gryffindor
Gryffindor
avatar

Število prispevkov : 99
Join date : 04/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Pet Avg 17, 2012 8:18 am

((a res? :3 pol jo morm pa nujno poslušat! TKOJ ZDEJ Very Happy sj veš, treba razumet tut nasprotn lik Wink ))

    Ko se je začela druga kitica, se je zresnil. Nežno je premaknil glavo in se s čelom dotaknil njenega, čeprav sta se dotikala tudi z nosovi. Zaprl je oči in tiho prepeval naprej:

    ''My soul is broken
    Streets are frozen
    I can't stop these feelings melting through''


    Nežno se je zibal, in čutil je, da se tudi njeno telo počasi ziblje z njegovim. Všeč mu je bilo, kako mu je pustila, da jo je vodil. To mu je dalo energijo, vendar jo je zadržal v sebi in raje pustil, da se še malo zibljeta. Nekako je mislil, da ji je to všeč. Odprl je oči, a ni zagledal njenih, temveč samo veke. Dvignil je glavo in jo opazoval, med počasnim vrtenjem. Dež ju je še kar naprej močil. Nekaj melodije je spustil mimo, da se je samo odvrtela, potem pa je nazaj odprl usta in začel peti.

    ''Well real life can wait
    We're crashing like waves
    We're playing in the sand
    Holding your hand''

    Prijel jo je za roko in pomežiknil, potem pa je njegova energija izbruhnila in spet jo je zavrtel proč od sebe in nazaj potegnil k sebi.

    ''Cause I remember every sunset
    I remember every word you said
    We were never gonna say goodbye
    Singing la-da-da-da-da''

    Na koncu ga je premagal smeh in spustil je njeno roko. Držajoč jo še vedno za drugo, se je obrnil proti oknu, kjer so bila dekleta, in se priklonil. ''prikloni se, čudovita soplesalka si bila. Boljša kot one, verjetno.'' Ponosno je pogledal Rhaenys in se ji nasmehnil. Tako je ostal nekaj trenutkov, potem pa spustil njeno roko in pobral svoja oblačila. Naredil je isti urok kot ga je ona prej, in ščit se je znova pojavil nad njima, mogoče malo močnejši kot prej, saj ga tokrat tudi veter ni predrl. Mirno je znova zamahnil s palico in pričaral debelo odejo, in z še nekaj zamahi je že prasketal ogenj. Vanityu so se zaiskrile oči in nasmehnil se je. ''Dame prvo.'' Pokazal je na odejo in se Rhaenys znova nasmehnil. Svoje stvari je položil poleg ognja z varno razdaljo in se usedel poleg drznvraanke. Iz palice je že zdavnaj prenehalo igrati melodijo. Nekajkrat je vdihnil svež zrak. Res je bilo, Rhaenys je bila odlična soplesalka. ''Vedno sem verjel, da tudi mirna duša rabi zabavo.'' Je izdahnil po nekaj trenutkih tišine in se zasmejal. ''Poleg tega pa, nič me ne mikajo ličila, sem kar zadovoljen s svojim obrazom. In tvojim odgovorom.'' Je pomislil na 'nič' in se znova zasmejal. Udobno se je namestil, pravzaprav ulegel čez odejo tako, da je gledal v dež, ki se je razblinjal pri ščitu. Nebo so pokrivali temni in težki oblaki. Nič zvezd danes. ''In sploh nisi dolgočasna. Verjamem, da tudi tvoja družina ni. In glede moje družine; pomembno je samo ime, drugače pa se ne govori prav dosti o družini Wild. Moj oče ne mara medijev in prevelike pozornosti. Z bogastvom si je mir lahko kupil.'' Je skomignil in si roke podtaknil pod glavo. ''Fotografski spomin je lahko včasih slab, včasih dober,'' je dahnil. Tega se je preveč dobro zavedal. ''Ampak ti garantiram, da bo ta večer se vtisnil kot dober spomin. zares si odlična soplesalka. In tudi ujel sem tiste tone iz tvojega grlam tiste dve kitici!'' Se je zasmejal in ji pomežiknil. ''Lep sopran.'' je nato dodal.



(( o kera meuža od posta :s oprosti oprosti oprosti ))
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Sre Avg 22, 2012 11:22 pm

    Večino plesa so bile njene oči zaprte. Ob vsakem novem gibu jih je za hip odprla, toda, ko sta se samo zibala v ritmu so bile veke edino kar je videla. S čelom sta se dotaknila in Rhaenys je za hip odprla oči in se spogledala z temnolascem. Namenila mu je majhen nasmešek nato pa tudi sama spet zaprla oči.

    ''My soul is broken
    Streets are frozen
    I can't stop these feelings melting through''

    Dežne kapljice so še vedno neusmiljeno padale po njima, toda vseeno je pustila do jo vodi in se z zaprtimi očmi zibala. Ni opazila, do jo gleda, šele ob zadnji besedici je odprla oči in malce zardela.

    ''Well real life can wait
    We're crashing like waves
    We're playing in the sand
    Holding your hand''

    Zavrtela se je stran od njega, a nič kaj dolgo ni trajalo, da se je spet znašla v njegovem objemu.

    ''Cause I remember every sunset
    I remember every word you said
    We were never gonna say goodbye
    Singing la-da-da-da-da''

    Tudi sama se je zasmejala in eno roko spustila ob telo. Pogledala je proti oknom in ubogala Vanitya ter se damsko priklonila. Ko sta se spet posvetila drugim stvarem je opazila, da so se dekleta odmaknila od okna in morala se je nasmehniti. Nekaj časa je še čutila kapljice, ki so ji vztrajno močile že mokre lase, a ob Gryffindorčevem zamahu so se razblinile preden bi se je dotaknile in tudi vetra ni več čutila. Postala je tam in z vedno večjim nasmeškom opazovala kako se je pred njo pojavila odeja in nato plameni. Začutila je toplino ognja in sedla ob njegovo vznožje. Kmalu se ji je pridružil tudi Vanity. »Očitno ..« je zamrmrala in skomignila, a kotički ustnic, ki so se ji še vedno vihali so dokazovali, da se strinja z njim. Prikimala je, a rekla ni ničesar. Tudi sama je legla nazaj in začutila kako se pod odejo mečka mokra trava. Pogledala je proti temno modrem nebu, ki so ga prekrivali veliki sivi oblaki. Zvezd ni bilo na spregled, a kapljice, ki so izginile ob dotiku s ščitom je bilo skoraj eno zanimivo opazovati. Glavo je obrnila na sten, da ga je lažje videla. Ni hotela pokimati, saj je vedela, da bo izgledalo čudno, glede na to, da je ležala. Opazila je, da je skomignil, da ni bila prepričana, da mu je čisto vseeno. Namesto, da bi pokvarila vse skupaj je pustila, da nadnju za nekaj momentov pade tišine. Toda, ta za razliko od prejšnjih ni bila nerodna, ampak je vsaj Haven v njej nekoliko uživala. Začutila je vročico na licih in lahko bi stavila, da so se obarvala rdeče. Še sreča, da je bilo temno in so obrise njenega obličja osvetljevali samo plameni ognja. »Hvala … recimo.« se je zahahljala in pogled spet usmerila v nebo.



{Sorry, za pozni odgovor, sorry za vlki zmazak, sorry za velik copy/paste .... v glavem I'm so so so so so sorry :/ }
Nazaj na vrh Go down
Vanity Mattew Travis Wild
Gryffindor
Gryffindor
avatar

Število prispevkov : 99
Join date : 04/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    Pon Sep 03, 2012 1:13 am

    ''Ko je zamahnil z palico in naredil močnejši ščit kot je bil prej njen, se ji je nasmehnil:''Rekel sem, da se ga sam zlepa ne bi spomnil, kar pa ne pomeni, da ga ne obvladam.'' Njegov nasmešek je prešel z režanje. Vanity je bil nasplošno mlad, a močan čarovnik. Ko bo starejši in izkušen, si ga bo malokdo upal odkrito sovražiti, ampak ni hotel postati kot ravnatelj, katerega so sicer spoštovali, a so za njegovim hrbtom marsikateri čvekali, da je malo nor. Hotel je iskreno in čisto spoštovanje, zvesto ljubezen.
    Oba sta zdaj ležala in gledala v temno nebo, katerega so pokrivali oblaki in ni bilo videti niti ene majhne, kaj šele velike in tiste svetle, Vanityeve najljubše zvezde. So pa zato na ščitu se razblinjale kapljice in povzročale enako zanimivost kot zvezde. Čeprav so te nezamenljive. Dežne kapljice so se od spodaj zdele kot v počasnem posnetku in so se ob razblinjanju malce zasvetile, kar je povzročilo nenadno radost v Vanityem srcu. Med njiju je legla tišina, a Vanity je z opazovanjem kapljic, razmišljanjem in srečo v srcu prišel do te meje, da se Rhaenys, ki je bila očitno v enako zamaknjenem stanju kot on sploh ni zavedal več.
    Zavedal se jo je šele, ko se je premaknila in ko je na sebi začutil njen pogled. Nekaj časa je nemirno švigal z očmi in nasmehom na obrazu, potem pa se je kakor ona prej obrnil na boke proti njej in počakal malce z nasmehom, potem pa z brado izzivalno pokimal in se ji zazrl v oči:''Kaj je?'' Se je nasmehnil in s tem vprašanjem mislil na to, zakaj ga tako gleda.


tut moj je malo krajši, tko da ni panike:3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pier    

Nazaj na vrh Go down
 
Pier
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry :: Surroundings :: The lake-
Pojdi na: