Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

I will only truly have left this school when none here are loyal to me. Help will always be given at Hogwarts to those who will ask for it.
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovRegistriraj sePrijava



Trenutno še ni nobenega dogodka.



Gryffindor: 0
Slytherin: 0
Hufflepuff: 0
Ravenclaw:0




Mesec: September
Vreme: vetrovno, rahlo oblačno
Temperatura: 15 stopinj






Albus Percival Wulfric Brian Dumbledore - headmaster
Minerva McGonagall - headmistress




Zasnova foruma in ideja je last
Albusa Dumbledorja. Forum je prav tako vsebinsko uredil.

Prosimo, da vsebine foruma in grafiko ne kopirate, saj je bilo v to vloženo veliko dela.


Naša pasica:

Prijatelji:



Share | 
 

 Hagrid's hut

Go down 
AvtorSporočilo
Albus P.W.B. Dumbledore
Admin
Admin
avatar

Število prispevkov : 175
Join date : 03/08/2012
Age : 21
Kraj : Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry

ObjavljaNaslov sporočila: Hagrid's hut   Sob Avg 04, 2012 8:45 am

Poleg oskrbnikove bolj majhne hiše, gojijo okoli njegove hiše buče. Tam pa je takojšnji stik z prepovedanim gozdom, kamor oskrbnik redno zahaja. Morebiti zaradi opravil, morebiti zaradi svojih skrivnosti,...

_________________
[You must be registered and logged in to see this image.]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://hogwartsacademy.slovenianforum.com
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Hagrid's hut   Pet Avg 24, 2012 7:44 am

to beautiful RHAENYS

    Zunaj je sijalo sonce in pihal je topel vetrič, ki jo je spominjal na poletne dni. Bilo je že nekaj dni čez sredino septembra in zima je bila z vsakim dnem bližje. Hanna je sedela na razparelem štoru, in imela je občutek da bo njena zadnjica prav kmalu pozdravila vlažna in hladna tla. Kljub temu se je z rokami naslanjala na leseno prečko nečesa okoli Hagridove lope in se nastavljala toplim sončnim žarkom, medtem ko ji je veter božal lica in mršil lase. Oči je naslonila na liste bujnih buč ki so se majale v vetru. Na obrazu je imela narisan nasmeh in zaprla je oči. Začela se je spraševati, kje je danes. Vedno se je rada zadrževala pri njemu saj se je vedno rada pogovarjala z njim. Vedno je bil prijazen z njo. Kot z vsakim Gryffondomcem. Nasmeh ji je še vedno počival na obrazu. V glavo ji je šinila misel kam gredo letos z Lucasom in Lisso smučat. Zima je bil njen najljubši letni čas, in vsako leto so šli na dolge počitnice, ponavadi v Aspen. Vedno so šli z očetom, in to ji je v glavo prikradlo grde in žalostne spomine. Že ji je bilo žal da se je sploh spomnila na to. Obraz se ji je zmračil in spet se ji je pokvaril dan. Na obrazu ji bo spet sedela senca in ne bo se odselila dolgo. Z nogami je migala po zraku in risala kroge po vlažni zemlji, polni mravelj. Poskušala se je zbistriti in odmisliti žalostne in depreseivne stvari in misliti na kaj lepega, veselega, a ta trenutek ji ni prišlo na pamet prav nič. Ravnovesje med bednimi in lepimi stvarmi je bilo 10 proti 000.01. Kot bi ji morakvar posesal dušo. Široko je odprla oči in začela oprezati za nevarnostjo, ob misli na morakvarja. Zgodilo se je še huje. Velik, gnusen pajek ji je začel lesti po pletenih bež čevljih po nogi proti telesu. Histerično je začela skakati okoli in z nogo butati ob tla ter iz grla so ji prihajali panični glasovi. Gnus na njenem čevlu je odletel meter stran od nje v visokem loku. Za piko na i je še skočila nanj in ga usmrtila za hudodelstvo, ki ji ga je naredil. Zmotili so ji tihi koraki ki so se ji približevali in glavo je obrnila proti osebi, ali nečim kar je prihajalo proti njej. Dekle. Po izrazu na njenem obrazu je sumila da je videla njen paničen izpad in obraz ji je spreletela rdečica. Nogo je stegnila proti pajku in ga še enkrat dobro zmečkala, da se ne bi ponovilo.
Nazaj na vrh Go down
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Hagrid's hut   Pet Avg 24, 2012 8:34 am

    Biti Rhaenys v preteklih nekaj dneh ni bilo ravno lahko. Družinska drama je spet privrela na plano, tokrat na očetovi strani. Po kratek telefonskem pogovoru je ugotovila, da si je našel novo punco, ki jo Katie, njena sestra, obožuje in ima namen da jo bo zaprosil. Res je hotela, da bi bil njen oče srečen, a ne z neko neznanko, ki ji bo poleg očeta očitno vzela tudi sestro. Katie jo obožuje … Besede so iz neznanega razloga bolele. No, razlog ni bil tako neznan. Po ločitvi njenih staršev, je Katie ostala z očetom v majhnem mestecu ob obali Anglije, medtem ko sta se Collin in Rhaenys z mamo preselila v osrčje Londona. Vedela je, da bo kmalu prišlo do tega dne. Da bo njen oče našel novo dekle. Toda vseeno se ji je zdelo, da ga bo s tem izgubila. In kljub temu kako se je prepričevala, da ga sovraži zaradi tega kar je naredil mami, si ni mogla pomagati. Saj je razlog, da sploh živi. Brez njega ne bi, kljub temu da na proces njenega nastanka ni bilo ravno prijetno misliti. Vsaj iz njene strani. Misliti na oče, ki to počne z nekom drugim pa je bilo še huje. Fuj! In Katie jo obožuje. Tudi sestri je zamerila, a se ni mogla pripraviti do tega da bi jo sovražila. Saj je ni mogla. Bila je preveč popolna, preveč idealna. Natanko to, kar si je Haven želela biti. Dobro v Pihpuff si ni želela iti, toda komutativnost, ki jo je premogla njena sestra je bila njena največja želja, čeprav si tega ni hotela priznati. In potem smo spet tukaj. Njena družabnost je bila slabša kot bi si kdorkoli želel, ravno zato pa je tako hrepenela po popularnosti, prijateljih in odobravanjem. Zavzdihnila je in stresla z glavo, kot bi lahko tako pregnala misli. Zakaj jo je vse kar je storila, vse kar se ji je zgodilo pripeljalo do tega. Še sama sebi ni mogla verjeti. Tvoj oče se bo poročil z neko bamburo, ki ti bo ukradla del družine, ki si ga že tako skoraj izgubila in ti sanjariš o svojih družabnih spretnostih, je jezno pomislila in brcnila nek kamenček na potki. Topel vetrič, ki je bil v septembrskih dneh zelo redek, a se je ravno danes odločil pihati, ji je mršil lase in se igrač z odpadlim listjem. Sonce je pripekalo, kot bi bili šele v sredini junija, a krošnje dreves so vseeno že ponazarjale jesen. Poleg tega pa je bilo sončno vreme, sodeč na vremenske napovedi, le muha enodnevnica. Rhae se je s tem z veseljem sprijaznila, tako ji je bila zima vedno ljubši čas v letu, kot poletje. Da o nevihtah ne govorimo (čeprav so te vremenski pojav, ne letni čas). Zavzdihnila je in s ozko peto čevlja poteptala nekega ščurka, ki ji je stal na poti. Danes je bila tako raztresena, da ni vedela kje se je drži glava. Tega pri zdravi pameti ne bi naredila. A bil je le ščurek, ona pa je imela večje probleme. Tako so jo koraki nesli po potki ob Prepovedanem gozdu do hiše šolskega oskrbnika Hagrida. S pol velikanom je bila v dobrih odnosih, kolikokrat se pač znašla tukaj. To pa se ni zgodilo velikokrat in še takrat je prišla samo v zavetje barake pred dežjem, če je bila v bližini ali senco velike buče, če je podpazduho nosila knjigo ter iskala mir. Toda danes je na poti zaslišala krike in očitno so prihajale izpred vhoda koče. Pognala se je tja in kmalu ugotovila, da je samo neke dekle, ki jo je napadel - pobližje je pogledala in opazila črno piko s štirimi pari nog – pajek. Morala se je nasmehniti in si še isti trenutek iz misli izbrisala podoben dogodek z njeno mamo, ko so bili pri nekem jezeru med poletnimi počitnicami lansko leto. Temnolaska je zardela in šele takrat jo je prepoznala. Pred nekaj leti sta morali skupaj narediti nalogo za profesorja Snape-a, torej pri pouku napojev. Nekaj časa sta bili precej dobri prijateljici, a prišle so počitnice in kot je bilo za pričakovati sta se oddaljili. »Hannah Ella Marshall?« je previdno izrekla njeno ime in zadnjo besedo zaključila z višanjem tona, kar je poved spremenilo v vprašanje. »Rhaenys … Rhaenys Haven Caverly.« se je predstavila po začudenim pogledom na Gryffidnorkinem obrazu. Tole bi lahko pričakovala. Nje se pa res nihče ne bi spomnil. Ali pač?


There u go. What a little mess, sorry, upam, da ti bo ratalo kaj odgovorit s tega -.-'
Nazaj na vrh Go down
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Hagrid's hut   Pet Avg 24, 2012 10:14 pm

    Rhaenys. Rhaenys. Haven Caverly? Kako za vraga pa ona ve moje ime? je Hanna nihala glavo v desno in si ogledovala dekle, ki je stalo nekaj metrov po hribu navzgor in se ji prijazno nasmihala. Ella je s praznim pogledom zrla predse trenutek zatem pa pogled uprla v dekle pred njo. Orančkasti lasje, mehke poteze, in pege na obrazu. Le kako bi lahko pozabila pegavko? Zakoj si je prisolila eno v mislih ob omembi pegavke. Ta vzdevek je baje iz srca sovražila. Ni ji za zameriti. Na obraz se ji je narisal širok nasmeh in nezavedno se je začela pozibavati v ritmu vetra. Hitro se je ustavila in spregovorila: ''Rhaenys. Haven. Caverly?'' je zvišala ton ob izgovorjavi njenega priimka in ga hitro spremenila v vprašanje. ''Kaj pa ti tu?'' je vprašala in si nadela bedast nasmeh. Kaj sploh sprašujem? Kako neumno vprašanje. Naredila je nekaj korakov proti njej in se ustavila v dosegu njene roke. Koliko časa je minilo odkar sta skupaj delali seminarsko nalogo za napoje. Živo se spomni trenutkov. Čeprav sta se sprva sovražili in sta in se jima je koža ježila že ob tem da sta morali sedeti za isto mizo sta pozneje postali nerazdružljivi prijateljici a potem so prišle počitnice in vsaka je odšla na svoj konec ter nista se videli dva meseca, stiki so pretrgali ob vrnitvi v šolo pa sta se le hladno pozdravili, kot, da se nikoli nista poznali. Hanna se je spotikala ob svoje misli in pozabila na čas in okolico. Pozabila je da stoji pred dekletom, s katero ima zgodovino, ob enem pa je sploh ne pozna. Imela je občutek kot bi ostala brez jezika ali pa nekaj podobnega. Sama ni vedela zakaj so se ji zadnje čase po glavi podile misli o tem da bi ostala brez nekega dela svojega telesa. Stresla je z glavo in občutek je imela da se je veter okrepčil ter začel se je divje poigravati z njenimi lasmi.Vztrajno si je popravljala pramena za ušesa na koncu pa obupala in si jih spela v konjski čop na vrhu glave. Čop ji je veselo poplesaval in se vrtinčil v vetru. Sonce ji je sijalo v oči in podobe so se ji svetile ob žarkih. Očitno poletje in jesen res nista bila njena letna časa. Na pteha se je obrnila in se postavila Haven ob bok ter počasi začela delati korake proti mestu, kjer je sedela prej. Vedela je da ji bo sledila in že je slišala počasne korake, Sesedla se je na razparel štor - po letnicah je sklepala da okoli 100 let. In njeni pomisleki so se uresničili. V trentuku ko se je usedla na stol je njena zadnjica pozdravila tla. Zgroženo je pogledala v tla potem pa prhnila v smeh.


haha ne kul post. in zdej moj tok fakin' šhiti zgleda prot tvojmu k je tok fakin' kratek. haha. mudil se mi je k grem zdej na en b-day.
Nazaj na vrh Go down
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Hagrid's hut   Sob Avg 25, 2012 12:55 am

    Pokimala je, a njena usta so ostala zapečatena. Naredila je že to napako, da je potem rekla 'ja' ali kaj podobnega, kot bi bila njena sogovornica slepa ali butasta. Toda dobro je vedela, da Hannah ni nič od naštetega in bo kimljaj razumela. V tistih nekaj mesecih, nekje od sredine leta pa do počitnic, se je uspela to dodobra prepričati. Spomini so se ji prevrteli pred očmi, čeprav jih ni imela namena spustiti iz glave. Prizori so se kot v filmu vrteli pred njenimi očmi. Od tistega dne, ko sta morali skupaj sesti za mizo in je mislila, da jo bo pobralo zaradi tečne Gryffindorke. Takrat je prvič rekla, da sovraži pouk, kar je za ponosno Ravenclawko le moralo nekaj pomeniti. Toda stvari so se spremenile, ko sta morali narediti seminarsko. Verjetno je bil razlog ravno to, da sta se bolje spoznali. Nikoli ne sodi knjige po njenih platnicah, bi verjetno bil pregovor, ki sta se ga obe pozabili držati. Vsaj takrat, med spomini se je k njej priplazil tudi telefonski pogovor z očetom, nekaj trenutkov preden je prišla sem. Tukaj se je glasil odgovor na njeno vprašanje kaj počne ob Hagridovi koči. Moj oče se bo poročil z neko žensko, ki mi bo ukradla njega in sestro. Pa sem potrebovala malce svežega zraka. Besede je imela na koncu jezika, a jih ni izrekla. Mogoče se je bala, da bodo še bolj bolele in bodo še bolj resnične, če jih bo slišala ali pa ji preprosto ni dovolj zaupala. Vsaj ne več. »Nič posebnega. Na sprehod sem šla. Ti?« je izdavila z nekoliko hrapavim glasom. Tako bo tole torej delovalo. Pretvarjali se bosta, da se ne poznata in preteklost pustili točno tam, v preteklosti. Ali pa se nobena ni mogla pripraviti do tega, da bi kaj vprašala. Zdelo se ji je, da ust enostavno ne more odpreti in iz sebe ne more spustiti niti glasu. In očitno ni bile edina v takšnem položaju. Zrli sta si v oči, kot da bi gledali duha, okoli niju pa se je vrtinčil veter. Rhae je pihal naravnost v obraz, a za razliko od temnolaske pred sabo in imela težav z prameni na obrazu. Za sekundo je odmaknila pogled, medtem ko si je Ella spela lase v visok čop. Osredotočila se je na plitko dihanje in rahlo dvigovanje svojega prstnega koša nato pa sledila Gryffindorki do stola na katerega je sedla. Povzdignila je eno obrv in že odprla usta, da bi jo opozorila, ko je s pokom pristala na ta zadnji v travi. Obe sta se zasmeji in Haven je morala priznati, da je tole nekoliko pogrešala. Sedla je poleg nje v travo, še vedno v smehu. »Torej, koliko se je spremenilo odkar se 'ne poznava' več?« ji je uspelo vprašati, ko sta se umirili od hihitanja. S pogledom je nekaj časa vrtala v njene, ki so bile sprane različne Rhaenys-inih temno modrih. Začutila je, da se rahlo smehlja in si šla z roko skozi lase, saj je bila tokrat ona tista, ki ji je veter silil kodre na lica.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Hagrid's hut   

Nazaj na vrh Go down
 
Hagrid's hut
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Hogwarts school of Witchcraft and Wizardry :: Surroundings :: Around forbidden forest-
Pojdi na: