Northern tower

Zakaj bi sploh rabila vedeževanje?! Na njenem urniku za 7. letnik, se je nenadoma pojavila učna ura vedeževanja. Sovražila jo je, prezirala do konca. Šlo je za napako, ki jo je Snape-u že sporočila, a ta ji je odvrnil, da dokler učnih ur ne zamenjajo, ter popravijo urnika, da mora vedeževanje obiskovati in pri tem delati tudi domače naloge. Brezupno je strmela v kos pergamenta, saj je hotela domačo nalogo opraviti takoj, brez odlašanja, zato je po koncu pouka ostala ravno v tej učilnici, ki je bila pravzaprav stolp. "Kako naj napišem butasto napoved, ki jo daje pogled v še bolj butasto koglo, če tam ni ničesar kot brezvezne megle?! Vedeževanje je samo za otročičke in kakšne pihpuffovce. Sramota!" se je razhudila nad pergamentom, čeprav je vedela, da ji to ne bo nič pomagalo. Na pergament ni napisala še niti ene črke in ni kazalo na nič, da sploh kdaj bo. Roke je položila na mizo, nanje pa svojo glavo, ter zaprla oči. Sedmi letnik nikakor ni potekal po njenih načrtih, vedeževanje pa je vse skupaj še poslabšalo. Veselila se je že ure urokov in napojev, ampak na žalost so bili vsi profesorji do zadnjih letnikov izjemno strogi. Niso popuščali in Ashlynn je imela vsak dan več dela z domačimi nalogami, tako da je le redkokdaj našla čas zase. Torej je odpadlo letenje z metlo, kopanje v jezeru, poležavanje pod drevesi v parku. Sedaj je bila le zaprta v notranjosti bradavičarke, v knjižnici ali pa v dnevni sobi. Glasno je zavzdihnila, preden se je pogreznila v nemiren spanec. Sanjalo se ji je, kako bo morala celo leto obiskovati vedeževanje in bo to njena edina ura na sporedu. Kmalu so se sanje spremenile v eno izmed najhujših nočnih mor, ki jo je to leto mučila prav vsako noč. Videla je mrtvega očeta, v mlaki krvi, nad njim pa stoji mati z velikanskim nožem v roki in z demonskim izrazom na obrazu. Na čelu so se ji nabrale kapljice potu in ni čudno, da je zadnje dni bila izjemno razdražljiva, ter da so se ji pod očmi začeli delati črni kolobarji. V obraz je vedno bolj postajala bleda in kmalu se bo najverjetneje spremenila v senco same sebe. Iz nočne more jo je povleklo rahlo stresanje in občutek rok na njenem ramenu. Odprla je oči in se zagledala v postavo nad seboj. Pogledala jo je z obupom v očeh, nato pa si je hitro nadela masko, ki jo je uporabljala vsakič, ko ni hotela, da bi jo imeli ljudje za ranljivo. "Kaj delaš tu? Pusti me pri miru, končati moram to butasto nalogo." je nejevoljno zagodrnjala nad mlado čarovnico in zopet pogledala v prazen pergamentni list.

"Oh dragica, in ti si se prišla naslajat nad tem kako spolzgadovka nima pojma, kajne? Kot da vas ne bi poznala, gryfondomci." je zasikala nanjo in pomignila na značko z zlatim levom. Bila je razdražljiva in v hipu je postala ena izmed tistih spolzgadovk, ki jih je prezirala. Ampak zaenkrat ji za to ni bilo mar in je že kar pripravljala naslednje besede. V očeh ji je poblisnilo, med tem ko je mizo odrinila na stran, da je treskoma padla na tla, krogla se skotalila, pergament pa se polil s črnilom. "Niti ne misli si, da bi me lahko pretentala! Če si prišla sem, da bi se mi režala v obraz, nato pa vsem po šoli raznašala govorice, da spolzgadovka nima pojma o šolskih stvareh, te moram razočarati ljubica, nisem pri volji za kaj takega!" je še enkrat zasikala nanjo in jo ostro gledala direktno v oči. Še tega se mi je manjkalo, da mi bo neka gryfondomka težila!
Ko pa je Ashlynn parkrat zadihala in se poskušala umiriti, pa je vedela, da to kar je storila, ni prav. Ne more kar tako napadati človeka, če za to nima podlage. Spet je začela razmišljati s trezno glavo, zato je zamrmrala: "Oprosti, obnašala sem se, kot ena izmed tistih patetičnih spolzgadovk, ki jih ne maram. Ja, dobro si slišala, v spolzgadu smo razdeljeni na dve skupinici." Pogledala je po neredu, ki ga je storila in glasno zavzdihnila. Zdaj je vse skupaj bilo potrebno pospraviti. Ampak Ashlynn je bila čarovnica, pametna čarovnica, zato se je hitro domislila uroka, ki ji bo prišel prav. Poprijela je za svojo palico, ki jo je nosila skrito pod plaščem, ter dvignila obrvi, ko se je gryfondomka zdrznila. "Pa saj ne misliš, da te bom napadla, kajne?" se je namuznila, nato pa pogled ponovno preusmerila na nered. "Pack!" je zaklicala, medtem ko so se stvari začele spravljati na svojo mesto. Miza je spet bila v svojem prvotnem položaju, pergamentni list in črnilo tudi, prav tako pa so se po sobi pospravile ostale stvari.Profesorica mi bo lahko hvaležna. Namuznila se je ob svoji misli, nato pa pogledala proti pergamentu, ki je bil popackan, črnilo pa prazno. Zavzdihnila je, ter dejala: "Accio pergament in črnilo!" Na mizo pred njo je priletel svež kup pergamentov, ter črnilo s črnim peresom. "Torej, mi lahko kako pomagaš s tole kroglo? Napovedati moram, kaj se mi bo zgodilo jutri, ter za teden naprej." ji je dejala medtem ko se je ponovno vsedla na stol, ter jo pogledala v oči. Še nikoli ni prosila gryfondomke za pomoč.